Drvimo v "temeljito drugačen svet z uničujočimi posledicami za človeštvo"

Mednarodna skupina avtorjev je objavila zelo ostro poročilo o stanju našega planeta, ki kaže, da je naš planet na poti, ki vodi do "temeljito drugačnega sveta z uničujočimi posledicami za naravne sisteme in človeštvo".

Kar 22 od 34 ključnih kazalnikov stanja planeta je rdečih – to pomeni, da dosegajo rekordne vrednosti, ki opozarjajo na hudo poslabšanje razmer.

Med njimi so: kopičenje toplogrednih plinov v ozračju, izguba morskega ledu in ledenikov, dvig temperatur na kopnem in v oceanih, raba fosilnih goriv ter zakisanje oceanov.

"Posledice sprememb, ki jih povzroča človek, niso več grožnje prihodnosti – že so tukaj," opozarjajo znanstveniki, saj se skoraj vsak kotiček sveta sooča z vedno hujšimi vročinskimi valovi, nevihtami, poplavami, sušami in požari. Čas za ukrepanje pa se hitro izteka, še poudarjajo.

Poročilo, ki ga je objavila znanstvena revija Bio Science, je že šesto letno poročilo, podpisuje pa ga mednarodna koalicija znanstvenikov, ki jo vodi državna univerza v Oregonu.

Še eno leto dokazov, da se Zemlja podaja po poti uničenja

Znanstveniki so zabeležili še eno leto dokazov, da je Zemlja resno bolna in da se podaja po poti uničenja.

Avgusta 2025 je bilo v EU najobsežnejše požarno obdobje doslej, zgorelo je več kot milijon hektarjev površin.

Eno najbolj "požarnih" let se je začelo z obsežnimi požari v Kaliforniji, ki so povzročili za več kot 200 milijard evrov škode.

Poleg tega slabi veliki oceanski tok v Atlantskem oceanu. Če bi oslabel pod določeno točko, bi to lahko pomenilo izredno mrzle zime v Evropi in Severni Ameriki.

Med kazalniki, ki se bližajo rekordnim vrednostim, so: izguba amazonskega gozda, državne subvencije za fosilna goriva, povprečna temperatura površja, spremembe gladine morja, izguba arktičnega morskega ledu in toplotno neravnovesje Zemlje.

"To poročilo je hkrati opozorilo in poziv k ukrepanju," je v izjavi za Live Science povedal soavtor poročila William Ripple, zaslužni profesor ekologije na državni univerzi v Oregonu.

"Leto 2024 je bilo najbolj vroče leto v moderni zgodovini in verjetno tudi najbolj vroče v zadnjih vsaj 125.000 letih. Oceani so dosegli rekordne toplotne vsebnosti, taljenje ledu je bilo najobsežnejše, globalne temperature so prvič v 12-mesečnem obdobju presegle 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo. Zabeležili smo tudi rekordno število požarov in najobsežnejše beljenje koral v sodobni zgodovini."

Ni še prepozno

Kljub črnim napovedim avtorji poročila poudarjajo, da še ni prepozno za omejitev škode, tudi če bo cilj omejitve segrevanja iz pariškega sporazuma presežen.

Znanstveniki predlagajo več strategij z velikim učinkom, vključno s širšo uporabo obnovljivih virov energije (sonce, veter, plimovanje, geotermalna energija) namesto fosilnih goriv (premog, nafta, plin).

Čeprav sta sončna in vetrna energija lani dosegli rekord, je bila poraba energije iz fosilnih goriv kar 31-krat večja. Pozivajo tudi k zaščiti in obnovi gozdov ter zelenih površin, ki jih izsekavajo zaradi gradnje in pašnikov. Drevesa naravno absorbirajo CO₂, zato so ključna v boju proti globalnemu segrevanju.

Zeleni ekosistemi – gozdovi, mokrišča, mangrove in šotišča – bi lahko do leta 2050 odstranili ali preprečili do 10 gigaton emisij CO₂ letno, kar je približno 25 odstotkov % današnjih letnih emisij.

Druga pogosto spregledana strategija je zmanjšanje izgub in zavržene hrane, ki trenutno predstavlja do 10 % svetovnih emisij toplogrednih plinov.

Poleg tega naj bi prehod na prehrano z več živili rastlinskega izvora bistveno zmanjšal emisije metana, ki ga proizvajajo živali za meso in je celo močnejši toplogredni plin kot CO₂.